Konvencija je učinkovito orodje, ki ga lahko invalidi, lokalne skupnosti in vlade uporabijo pri proučevanju načinov izpolnjevanja pravic invalidov z razvojem in izvajanjem pravnih, političnih in praktičnih ukrepov.

Da bi bila ta prizadevanja v skladu z zahtevami Konvencije ter bi se izvajala učinkovito in uspešno, člen 33(2) Konvencije ZN o pravicah invalidov od držav pogodbenic Konvencije zahteva, da vzpostavijo okvir za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije.

Evropska unija (EU) je kot pogodbenica Konvencije določila ta okvir za področja v njeni pristojnosti, ki vključujejo:

• zakonodajo in politiko EU: nediskriminacija, pravice potnikov, financiranje EU itd.;
• javno upravo EU: izbor zaposlenih, dostop do dokumentov itd.

Okvir EU dopolnjuje nacionalne okvire za spremljanje izvajanja Konvencije, ki so namenjeni spodbujanju, varovanju in spremljanju Konvencije o pravicah invalidov v državah članicah EU.

Izvajati se je začel leta 2013 na podlagi predloga Komisije, ki ga je Svet EU potrdil leta 2012.

Kdo so člani?

Okvir EU sestavljajo:

• Evropski parlament
• Evropski varuh človekovih pravic
• Agencija EU za temeljne pravice (FRA)
• Evropski invalidski forum

Evropska komisija je bila članica okvira EU skoraj do konca leta 2015, pri čemer je potem, ko je Odbor za pravice invalidov (Odbor Konvencije) objavil sklepne ugotovitve o napredku EU pri izvajanju Konvencije, napovedala, da namerava odstopiti. Od takrat Evropska komisija ne sodeluje več pri dejavnostih okvira EU.

Katere so naloge članov?

Člani v skladu s svojimi zmožnostmi in pooblastili skupaj prispevajo k:

• spodbujanju,
• varovanju in
• spremljanju

izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v EU.

Poleg tega okvir EU dejavno prispeva k pregledu izvajanja Konvencije v EU, ki ga opravlja Odbor za pravice invalidov (Odbor Konvencije). Odbor Konvencije, tako imenovani „pogodbeni organ“ Konvencije o pravicah invalidov, oceni, ali njene pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti.

Prvi pregled izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v EU je bil opravljen leta 2015, zatem pa je Odbor Konvencije napovedal, da bosta drugi in tretji pregled potekala skupaj leta 2020.

Kako okvir deluje v praksi?

Člani si izmenjujejo informacije in upoštevajo dejavnosti drugih članov. Dogovorijo se o delovnem programu, ki lahko vključuje dejavnosti, ki jih izvaja več članov skupaj ali okvir kot celota.

Predsednik okvira EU je imenovan za eno leto, pri čemer se uporablja sistem rotacije. Predsednik spodbuja načelo kolegialnosti, na katerem temeljijo delovne metode okvira. Okviru EU trenutno predseduje evropska varuhinja človekovih pravic.

Sekretariat okvira EU, ki je tudi imenovan za dve leti, usklajuje organizacijo in pripravo sestankov. Njegove naloge trenutno opravlja Agencija EU za temeljne pravice.

• Operativne določbe (vlogi predsednika in sekretariata, delovne metode)

Okvir EU se sestane vsaj dvakrat letno. Odločitve sprejema soglasno.

• Dnevni redi in zapisniki sestankov

Nacionalni okviri za spremljanje izvajanja Konvencije

Okvir EU dopolnjuje nacionalne okvire za spremljanje izvajanja Konvencije v državah članicah EU, ki so namenjeni spodbujanju, varovanju in spremljanju Konvencije o pravicah invalidov ter izvajanja te konvencije na nacionalni ravni. Ti okviri so lahko različnih oblik in lahko vključujejo več organizacij, na primer:

• nacionalne organe za enakost,
• varuhe človekovih pravic,
• nacionalne institucije za človekove pravice,
• odbore za spremljanje, v katerih sodelujejo predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo s pravicami invalidov.

 Okvir EU si prizadeva za okrepitev sinergij z nacionalnimi okviri za spremljanje izvajanja Konvencije. Vsako leto se na primer sestane s predstavniki nacionalnih mehanizmov za spremljanje izvajanja v državah članicah EU, da bi si izmenjali informacije in uskladili dejavnosti.

Mreže za spremljanje izvajanja

Nekateri člani nacionalnih okvirov za spremljanje izvajanja Konvencije sodelujejo na evropski ravni:

• Delovna skupina za Konvencijo ZN o pravicah invalidov v okviru evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice vključuje nacionalne institucije za človekove pravice, ki so del nacionalnih okvirov za spremljanje izvajanja. Več članov okvira EU, in sicer evropski varuh človekovih pravic, Agencija EU za temeljne pravice in Evropski invalidski forum, ima status opazovalca;
• Equinet, Evropska mreža nacionalnih organov za enakost, vključuje več kot 40 organizacij, ki so pooblaščene za boj proti diskriminaciji na različnih podlagah, vključno z invalidnostjo, iz vseh 28 držav članic EU ter iz Albanije, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore, Norveške in Srbije;
• Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic sestavlja več kot 95 uradov iz 36 evropskih držav. Nekateri člani mreže delujejo kot organi za spremljanje v okviru Konvencije ZN.