Leta 2020 je bil na področju varstva temeljnih pravic
sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno
tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah
za leto 2021, ki ga je pripravila Agencija Evropske
unije za temeljne pravice, povzema razvoj glavnih
dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke
in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča.
V tem povzetku so predstavljene glavne ugotovitve
iz drugega osrednjega poročila agencije FRA o njeni
raziskavi o temeljnih pravicah. V raziskavi so bili pri
približno 35 000 osebah zbrani podatki o njihovih
izkušnjah, dojemanju in mnenjih v zvezi z vrsto
vprašanj, ki se na različne načine nanašajo na
človekove pravice.
V poročilu agencije FRA o umetni inteligenci in temeljnih pravicah so navedeni konkretni primeri, kako podjetja in javne uprave v EU uporabljajo umetno inteligenco ali jo poskušajo uporabljati. Osredotoča se na štiri osrednja področja – družbene koristi, napovedno policijsko delo, zdravstvene storitve in ciljno trženje. Poročilo obravnava morebitne posledice za temeljne pravice in analizira, kako se te pravice upoštevajo pri uporabi ali razvoju aplikacij umetne inteligence.
Nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI) so ključnega pomena za varstvo človekovih pravic na državni ravni. Z ozaveščanjem, svetovanjem, spremljanjem in zagotavljanjem odgovornosti oblasti imajo osrednjo vlogo pri premagovanju velikih sodobnih izzivov na področju človekovih pravic, saj rešujejo zakoreninjene probleme, kot sta diskriminacija in neenakost, ter novejše težave, kot so posledice umetne inteligence ter pandemije covida-19 za človekove pravice.
V tem povzetku so predstavljeni glavni uvidi iz
prvega poročila agencije FRA na podlagi njene
raziskave o temeljnih pravicah. V raziskavi so bili
pri približno 35 000 ljudeh zbrani podatki o njihovih
izkušnjah, dojemanju in mnenjih v zvezi z vrsto
vprašanj, ki se na različne načine nanašajo na
človekove pravice.
Ta osrednja tema podrobneje obravnava uporabo Listine
Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je pravno zavezujoča
že 10 let. Na ravni EU je postala prepoznavnejša, spodbudila
pa je tudi novo kulturo spoštovanja temeljnih pravic. Na
nacionalni ravni sta uporaba Listine in ozaveščenost o njej
omejeni. Na sodiščih se uporaba tega sodobnega instrumenta
povečuje, kar kaže, da ima vpliv, vlade in parlamenti pa ga
še naprej uporabljajo le redko. Tako na primer skoraj nič ne
kaže na to, da kdo redno podrobno preverja, ali je nacionalna
zakonodaja za prenos prava EU skladna z Listino.
Leta 2019 je bil na področju varstva temeljnih pravic
dosežen napredek, opazno pa je bilo tudi nazadovanje.
Poročilo agencije FRA o temeljnih pravicah 2020
zajema pregled razvoja glavnih dogodkov na tem
področju ter opredeljuje dosežke in področja, ki so še
vedno zaskrbljujoča. Predstavlja mnenja agencije FRA
o glavnih dogodkih na tematskih področjih, ki jih
zajema, in povzema dokaze za ta mnenja. Pri tem
zagotavlja jedrnat, vendar informativen pregled
glavnih izzivov na področju temeljnih pravic, s katerimi
se spopadajo EU in njene države članice.
Ta brošura pomaga uradnim osebam in organom pri obveščanju prosilcev za azil in migrantov o obdelavi njihovih prstnih odtisov v sistemu Eurodac v razumljivi in dostopni obliki.
Namen priročnika Otroci brez starševske oskrbe, odkriti v državi članici EU, ki ni njihova matična
država je krepiti odziv vseh ustreznih akterjev za zaščito otrok. Zaščita teh deklic in dečkov je
ključna in obvezna za vse države članice EU ter izhaja iz mednarodnega in evropskega pravnega
okvira. Priročnik se osredotoča na otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in ogrožene otroke, izvaja
ukrepe, določene v sporočilu iz leta 2017 o krepitvi ukrepov EU proti trgovini z ljudmi, ter upošteva
opredeljene vzorce, vključno s specifiko spola v zvezi s kaznivim dejanjem.
Leta 2018 je bil na področju varstva temeljnih pravic dosežen napredek, opazno pa je bilo tudi nazadovanje. Poročilo agencije FRA o temeljnih pravicah 2019 zajema pregled razvoja glavnih dogodkov na tem področju ter opredeljuje dosežke in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnih dogodkih na tematskih področjih, ki jih zajema, in povzema dokaze za ta mnenja.
Države članice imajo izrecno dolžnost, da spodbujajo uporabo Listine. Ti pregledi posamičnih držav podpirajo tovrstna prizadevanja s predstavitvijo primerov uporabe Listine in osvetlitvijo njene dodane vrednosti.
To poročilo opisuje glavne ugotovitve druge raziskave FRA o izkušnjah Judov s kaznivimi
dejanji iz sovraštva, diskriminacijo in antisemitizmom v Evropski uniji – največje svetovne
raziskave o Judih, ki je bila kadar koli izvedena.
Kot zelo sodoben katalog človekovih pravic, ki vsebuje veliko pravic, ki jih ni mogoče najti v veljavnih listinah o pravicah, je Listina na papirju resnično videti dobro. Tisti, ki poznajo glavna načela prava EU, lahko običajno hitro navedejo, da je Listina vedno zavezujoča za EU, za države članice pa samo, ko „izvajajo pravo Unije“. Ampak kaj ta pogosto citirana določba iz člena 51 Listine dejansko pomeni?
V teh 10 ključnih elementih so povzete glavne točke, ki so jih strokovnjaki za komuniciranje in strokovni delavci z različnih področij izpostavili na strokovnih srečanjih Agencije za temeljne pravice (FRA), seminarjih za strokovne delavce in v okviru tematskih skupin v letih 2017 in 2018.
Hiter razvoj informacijske tehnologije stopnjuje potrebo po trdnem varstvu osebnih podatkov, kar je pravica,
ki je zaščitena z instrumenti Evropske unije (EU) in Sveta Evrope. Varovanje te pomembne pravice prinaša
nove in pomembne izzive, saj se s tehnološkim napredkom širijo meje področij, kot so nadzor, prestrezanje
komunikacij in shranjevanje podatkov. Ta priročnik je bil oblikovan, da bi delavce v pravni stroki, ki niso
specializirani za varstvo osebnih podatkov, seznanil s tem nastajajočim področjem prava.
Organizacije civilne družbe v Evropski uniji imajo ključno vlogo pri spodbujanju temeljnih pravic, vendar je zanje to zaradi pravnih in praktičnih omejitev postalo težavnejše. Čeprav
obstajajo izzivi v vseh državah članicah EU, se njihova prava narava in obseg razlikujeta. Na splošno so podatki in raziskave o tem vprašanju, vključno s primerjalnimi raziskavami,
pomanjkljivi.
Poročilo agencije FRA zato obravnava različne vrste in vzorce izzivov, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v EU. V njem so
izpostavljene tudi obetavne prakse, ki lahko te zaskrbljujoče vzorce izničijo.
Ker terorizem, kibernetski napadi in dobro razvite čezmejne kriminalne mreže pomenijo čedalje večje grožnje, je postalo delo obveščevalnih služb nujnejše ter bolj zapleteno in mednarodno. Tako delo lahko pomeni velik poseg v temeljne pravice, zlasti zasebnost in varstvo podatkov. Čeprav nenehen tehnološki napredek potencialno stopnjuje grožnjo takega posega, lahko učinkovit nadzor in
pravna sredstva omejijo možnosti zlorabe.
Evropsko protidiskriminacijsko pravo, kot ga določajo zlasti protidiskriminacijske direktive Evropske
unije, člen 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah in 12. Protokol k tej konvenciji, prepoveduje
diskriminacijo na različnih področjih in zaradi različnih razlogov. Ta priročnik pojasnjuje evropsko
protidiskriminacijsko pravo, kot izhaja iz navedenih dveh komplementarnih sistemov. Izmenjuje
navaja področja, kjer se ureditvi vsebinsko prekrivata, in izpostavlja razlike med njima.
Dejstvo je, da 80 % anketiranih Romov živi pod pragom tveganja revščine, kot velja v njihovi državi prebivališča, vsak tretji
Rom živi v gospodinjstvu brez tekoče vode, vsak tretji romski otrok živi v gospodinjstvu, v katerem je v preteklem mesecu
nekdo šel vsaj enkrat lačen spat, romski otroci zaostajajo v izobrazbi za svojimi vrstniki, ki niso Romi. Poročilo tako izpostavlja
zaskrbljujočo, a neizogibno resnico: največja etnična manjšina v Evropi se še vedno spopada z nevzdržno diskriminacijo in
neenakopravnim dostopom do raznih osnovnih storitev.